MOJA PRABABICA
Ko smo za domačo nalogo dobili opis svojega prednika, sem kar nekaj časa razmišljala, koga bi opisala. Nazadnje sem si izbrala mojo prababico, mamino babico.
Ime ji je Lucija, piše se Krivec. Njen dekliški priimek je Erbus. Jaz jo kličem stara mama. Rodila se je 30. 11. 1926. Letos je bila stara 88 let. Njen prvi dom je bil v Podložah. Tam je živela s tremi brati, tremi sestrami, s svojo mamo Lucijo in očetom Janezom. V šolo je hodila na Ptujsko Goro. Poročila se je s Francem Krivcem. Preselila sta se v slamnato hiško na Ptujsko Goro. Eno leto je delala v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Zaradi štirih majhnih otrok je službo pustila in ostala doma. Delala je doma na kmetiji in pomagala drugod. Čez nekaj let sta si z možem zgradila gospodarsko poslopje in novo hišo. To stoji še danes. Na kmetiji so imeli: krave, teličke, pujse, kokoši in piščančke. Obdelovala je njive, travnike, sadovnjak in vinograd. Sadovnjak in vinograd ima še danes. Stara sta preko 120 let. Zaradi bolezni ji je leta 1979 umrl mož, takrat je bila stara 53 let. Od takrat dalje je živela s svojim sinom Francem, ki je bil zelo bolan. Imel je zelo pogoste in hude epileptične napade, zato ga nikoli ni puščala samega. Leta 2006 je umrl. Ostala je sama. Kljub svoji starosti še vedno skrbi zase in za okolico hiše. Veliko bere in je zelo razgledana ženska. Zaradi obrabe kolka na obeh nogah je morala na operacijo. Zdaj ima umetna kolka. Zelo rada poje. Dolga leta je pela v cerkvenem pevskem zboru. Najbolj zadovoljna pa je, ko se ob pomembnih praznikih, v njeni majhni kuhinji, zbere vsa družina: njeni otroci, vnuki in pravnuki.
Zelo rada grem k njej na obisk, ker se veliko pogovarjava o življenju v preteklosti.
Eva Žunkovič, 5. b
