KAJ VSE JE VESOLJE?
Vesolje je velika beseda,
ki sega v neskončnost naših misli,
odmeva nam glas,
ki smo ga že slišali,
a nam je vseeno neznan.
Vesolje nam odpira domišljijo,
ko si mislimo, kako je zanimivo,
pustolovščine in zapleti –
to je treba razumeti.
Ta beseda nam zamegli pogled,
a nam ga hkrati odpira,
to pa mora biti naša izbira.
Vesolje skriva tudi zaklad besed,
ki nam ne more biti odvzet,
saj to je naše kraljestvo,
kjer ne velja nobeno prekletstvo.
Vesolje je treba razkazovati in ga
vsem pokazati,
saj to je zakladnica čudes,
skoraj lepša od nebes.
Staša Mrčinko, 7. a
LJUBEZEN
Uh, ta naša ljubezen!
Včasih nora,
včasih lepa,
vse vezi prepleta.
Babi vedno pravi,
saj bo prišel še ta pravi.
Ta ena oseba,
ki lahko ti spremeni svet.
Moraš se samo rad imeti
in odpravljene bodo vse težave,
ki se zapodijo v naše glave.
Če ljubezni ne bi bilo,
res nam bi bilo hudo,
saj to najlepša je stvar
če si z njo obdan.
Ela Ripak, 8. a
JESEN
Spet se poletje je
v jesen spremenilo.
Listje že pada s
sosednjih dreves,
veter pa dirja po
nebu in piha vse počez.
Noči so predolge,
dneva skoraj več ni,
dan pa nam daljšajo
šolske klopi.
Tu kmalu bo zima,
to že se pozna.
Včasih je mrzlo,
da te zebe kot psa.
Narava počasi že v
spanec polzi.
V gozdu je tiho,
živali več ni.
So ptice odletele
in čakajo pomlad,
mi pa bomo šli
pod toplo odejo spat.
Nika Maroh, 7. a
KNJIGA
Knjiga na mizi tiči,
prebere jo malo ljudi.
So debele ali tanke,
smešne, vesele ali resne,
pa še vedno nikomur ne diši.
V knjigi pa nastopa
tudi polno ljudi,
ki jih v resničnem življenju ni.
Zato vzemi knjigo
in se podaj
v ta pravljični raj.
Teja Palčar, 9. b
LJUBEZEN
Ljubezen je lepa, pojoča in večna.
Doleti te,
ko ptički pojo
in ti iskrica pade v oko.
Ljubezen je včasih
kot bolezen.
Pride, odide,
se smeje ali veseli.
Na koncu pa
je vedno tako,
kot srce določi,
da bo.
Lana Serdinšek, 7. a
|
|
SREČA
Mnogo ljudi pomisli na denar,
a če nekdo dobro razmisli,
ni nobenemu mar.
Sreča je nekaj,
kar je lepo,
morda tudi ljubezen na slepo.
Lahko smo srečni,
da imamo družino,
prijatelje, ki niso nesrečni
z veliko dobrino.
Vsi imamo radi nasmešek na obrazu,
še posebej ob kakšnem mrazu.
Tudi zdravje je sreča
in lička rdeča,
zato vedi le ti,
da srečni moramo biti prav vsi.
Pia Oder, 9. b
MALENKOSTI
Malenkosti so vse okrog nas,
a preden zavemo se jih,
preteče lep čas.
So levo in desno,
pred in za nami,
iz malih malenkosti
lahko nastane tsunami.
V bistvu so več,
ko se le zdijo.
Lahko ti veliko pomenijo,
res veliko lahko naredijo.
Lahko ti spomine napravijo,
lepe in slabe,
lahko ti težave odpravijo
in slabe navade.
Lahko ti malenkost pomeni veliko,
morda so ti našle ljubezen,
lahko da zaradi njih v življenju si trezen.
Morda ti veliko pomeni nek čopič
ali pa čisto navaden črn jopič.
Morda v njem lepo si se imel,
morda si z njim lepe trenutke doživel.
Meni pomeni veliko,
da sem na koncu te pesmi
in napravil bom piko.
Gaj Bregant, 9. b
VESOLJE IN ŽELJE
Na nebu milijon zvezd je
in vedno vprašamo se:
»Od kod je to vse?«
Ko se poglobimo,
se v vesolje spustimo,
zamižimo in si nekaj zaželimo.
Zaželimo si to,
da svet enak več ne bo.
Če to zgodilo se bo,
ne pozabi, da človeštvo
enako ostalo bo.
Ko zvečer na nebu
nekaj se iskri,
vedi, da zvezdni utrinek že hiti.
In ne pozabi,
da izpolnil ti bo vse želje,
pa četudi gre za splošno mnenje.
Izpolnjeno vse bo,
tudi takrat,
ko modro bo nebo.
Alja Jančec, 8. b
SONCE
Zmeraj nekaj name posije,
včasih pa se za oblak skrije.
Kot kakšna deklica zlatolasa
gleda me nekaj časa.
Vsako jutro mi da energijo
in mi prepusti iti v mojo fantazijo.
Ves čas me spremlja,
nikoli barve ne zamenja.
Ko pobožajo me močni žarki,
je skoraj tako kot na barki.
Da mi tudi ljubezen
ter pozdravi vsako bolezen.
Sonce se kdaj ne pokaže,
takrat žalost me oblije,
tudi jeza se pokaže
in solza po licu se mi zlije.
Tema je v mojem srcu,
z energijo pa sem čist pri koncu.
Da le ne bi obstajali oblaki,
ki se gibljejo po nebu kot vrtiljaki.
Nič me ne razveseli,
občutek imam,
kot da vse na meni leži,
objema nikomur ne dam.
Lana Ogrizek, 8. a
NOVOLETNA
Novo leto pred nami je,
polno novih zgodb in zabave,
neizmerno se ga veselimo,
ga z družino preživimo.
Vsi se veselimo,
da v novo leto poskočimo
in se od starega poslovimo.
Otroci se najbolj razveselijo,
ko darila dobijo,
jih odprejo in se veselo nasmejijo.
Odštevamo in odštevamo,
dokler si ob polnoči ne zaželimo
srečno novo leto
in šampanjec odpremo.
Laura Predikaka, 7. a
|