LOV NA ČUDEŽNI PRSTAN
Nekoč, pred davnimi časi, sta živeli revna mati in hči. Živeli sta ob gozdu. Na drugi strani gozda je živela kraljeva družina na svojem gradu, onidve pa sta živeli v majhni hišici. Nekega dne je hči odšla v gozd po robide. Tam je srečala kraljeviča. Hči je vprašala kraljeviča, kaj išče. Odgovoril ji je, da išče čudežni prstan. Nato sta skupaj odšla iskat njegov čudežni prstan. Iskala sta po vsem gozdu, a čudežnega prstana ni bilo nikjer. Kraljevič je bil zelo žalosten, saj je bil ta čudežni prstan poseben. Pripadal je samo tistemu dekletu, katera je bila prava žena zanj. Ko sta še kar nekaj časa hodila po gozdu, sta srečala samoroga. Vprašala sta ga, če je videl kakšen čudežni prstan, a on jima je odgovoril, da ga ni videl. Predlagal jima je, da lahko priredita lov na skriti zaklad, in tisti, ki najde ta čudežni prstan, dobi pet zlatnikov. Ko je samorog odšel, se je začelo mračiti in hči ter kraljevič sta odšla vsak k sebi domov.
Naslednje jutro je kraljevič poklical vsa živa bitja kraljestva. Ena izmed živih bitij je bila tudi zlata sova in lov na skriti zaklad se je začel. Vsi so začeli iskati čudežni prstan, iskala pa je tudi revna hči. Kar naenkrat je zlata sova prišla do revne hčere in ji v pest stisnila čudežni prstan. Na uho ji je zašepetala, naj se dela, kot da je ona našla čudežni prstan. Revna hči je šla do kraljeviča in mu dala prstan. On ji je v zameno dal pet zlatnikov. V hipu, preden je revna hči odšla, se je kraljevič spomnil, da lahko kar na njej preizkusi, ali je prava žena zanj. Ko ji je kraljevič nadel prstan, ji je bil prav, zato sta se tudi kmalu poročila. Postala sta kralj in kraljica.
Na koncu je kraljica ugotovila, da je bila zlata sova njena mati. Kralj ter kraljica sta živela srečno do konca svojih dni.
Maša Jurovič, 4. b
