ČAROBNO ZDRAVILO

Nekoč pred davnimi časi je živela mati s svojim ubogim sinom. Ker je bil sin zelo bolan, je njegova mati iskala zdravilo zanj.

Mati je našla čarobno zdravilo, ki ga je dala sinu. Ko je sin zdravilo popil, je čarobno takoj ozdravel. Sin ni bil več nikoli bolan. A težav ni bilo konec. Čez devet tednov je zbolela še mati in umrla.

Odpravil se je na pot, da bi našel čarobno zdravilo, ki bi ozdravilo mrtvo mater. Prepotoval je morja in otoke … Na žalost ni našel zdravila.

Prišel je na otok čarobnosti. Vse je letelo po zraku, skakalo, spreminjalo barve … Sredino otoka je zasedal grad, v katerem je živela čarovnica. Nihče si ni upal hoditi k njej, saj so se bali, da bi urok nehote treščil v njih. Sin si je vseeno upal in šel v grad. Zagledal je veliko pajčevine, različnih posod … Tam ga je pajek ogovoril: »Pazi se čarovnice!« Deček se je ustrašil, a je vseeno šel dalje. Po dolgem iskanju je prišel do čarovnice, se ji približal ter vprašal: »Ali imate kakšno zdravilo za mojo pokojno mater?« Čarovnica mu ni hotela dati zdravila, zato je odšel na drugo stran sveta, da bi poiskal čarobno zdravilo.

Hodil je zelo dolgo in končno prišel do čarovnice, ki je bila zelo stara. Vsi so mislili, da je nesramna. Malo se je je tudi bal. Spoznal je, da ni nesramna, ampak da je najprijaznejša čarovnica. Nato pa jo je povprašal, če lahko dobi zdravilo. Stara čarovnica je bila prepričana, da ga nima. Fant je vprašal, če lahko sam pogleda, in čarovnica mu je dovolila. A fant na žalost zdravila ni našel. Vzel je aktovko in odšel. Čez nekaj časa je prispel do koče nekje daleč v gozdu. Potrkal je na vrata. Ker ni bilo nikogar doma, je vstopil.

Deček je tukaj preživel kar nekaj dni, nato pa se pred kočo prikaže gospod. Dečka postane strah in odhiti naprej po poti, ki je vodila do jezera. Prišel je do jezera in slišal neke starke govoriti, da naj bi bila ta voda zdravilna. Pozdravila naj bi celo vse bolezni in težave. Deček je v to verjel in poskusil čarobni napoj tega jezera. A zaman. Odpotoval je naprej.

Prišel je do hotela in tam spet zagledal čarovnico. Vsi so se je bali, vendar je on kot pogumen deček odšel do nje in jo vprašal, če ima čarobno zdravilo. Odgovorila mu je, da ga nima. Vprašal je, če ve, kje se dobi zdravilo. Na odgovor mu ni marala odgovoriti, vendar mu je povedala, da v gozdu blizu jelke.

Deček ji je verjel, zato se je odpravil naprej. Utrujen od potovanja se ni hotel ustaviti. Pogledal je k vsem jelkam, a zaman. Po dolgi poti pa je opazil posebno jelko in odpravil se je do nje.

Tam je srečal staro ženico. Vprašal jo je o tej jelki. Starka je odvrnila: »Povem ti, kje je zdravilo, če mi prineseš tisto, kar boš videl na listu.« Starka mu je podala list.

Na listu je videl prilepljeno zlato in napis. Ker se mu je zdelo čudno, ji je dal samo zlato. Ker je bila jezna, se je spremenila v zmaja. Hotela ga je pojesti, zato je zbežal v gozd. Nenadoma pa se je spomnil, da je nesmrtni deček.

Prebral je napis še enkrat, ampak ni razumel. Nato je odšel do zmaja in sta se dolgo časa bojevala. Deček je premagal zmaja in starka mu je pokazala pot do zdravila. Prišel je do najlepše palače sredi vsega ledenega. Še preden je vstopil, je vrata odprla kraljična. Stražar mu je pokazal pot do najlepše sobe v palači in v njej so bila prav vsa zdravila. Kraljična je dečku pokazala prav tisto zdravilo, ki ga deček išče že vse dni in noči.

Tako je mati oživela in živela sta srečno do konca svojih dni.

 Učenci 6. a, ZIMSKA ŠOLA V NARAVI (Rogla, 1.2.2016–5.2.2016)