Moj dopust

Moj dopust se je začel tako kot vedno. Šolsko torbo sem vrgel v kot, vklopil televizor in v glavi proslavil, da je končno konec.

V začetku prvega tedna sem veliko kolesaril, med vikendom pa smo se odpeljali na največji kolesarski spektakel na svetu – dirko po Franciji, ki se je letos začela v Italiji. Prvi večer smo prespali v Novi Gorici, naslednji dan pa smo se odpravili na predstavitev ekip v Firence. V naslednjih dnevih smo uživali ob cesti in obiskali tudi San Marino. Fotografiral sem se z mnogimi znanimi kolesarji, vključno s Primožem Rogličem, za spomin pa sem dobil tudi »bidone« oziroma športne plastenke od veliko ekip. Bilo je fantastično, a po nekaj dnevih smo se odpravili domov, saj sem moral iti trenirat za Dirko po Sloveniji za mlade.

Na dirki se nisem najbolje odrezal, a časa za žalost ni bilo, saj smo se po nekaj dneh odpravili kolesarit v Dolomite v Italijo. Tam smo prekolesarili veliko gorskih prelazov nad 2000 višinskih metrov in tudi svetovno znano Sellarondo. Osvojili pa smo tudi 3152 metrov visok Biz Boe, ki je najvišja gora v pogorju Selle. A tudi tega je bilo hitro konec in spet sem bil doma in spet sem kolesaril ter imel dirko na Pokljuki.

Nato sem imel poletno glasbeno šolo na Ptuju, na kateri smo prvič igrali v bendih, tri dni za tem pa smo se odpravili na morje na Dugi otok na Hrvaško. Tam je bilo zelo lepo, saj ni bilo veliko ljudi in je bilo enkratno za skakanje v vodo. Tudi tam je čas hitro minil. Preostanek avgusta je potekal mirno, poleg tega smo imeli rojstni dan štirje družinski člani in sem bil velikokrat s prijatelji v toplicah. Kmalu je bil že zadnji teden, a programa še ni bilo konec, saj sem šel v kolonijo v Pacug. Bilo je enkratno. Veliko smo plavali, igrali odbojko in nogomet. Navezal sem tudi veliko novih prijateljstev. Ko sem prišel domov, sem 31. avgusta imel še kolesarsko dirko v Kranju. 

In zdaj je že september in začel se je deveti razred. 

 Luka Lampret, 9. b

 

MOJ DOPUST

Poletje se počasi izliva v jesen in z njim se novi spomini, ki smo jih ustvarili, zapisujejo v naše misli. Vse norčije, dogodivščine, nova prijateljstva in nasmejani obrazi so polepšali moje počitnice, prav posebno mesto v spominu na poletje pa bom prihranila za nepozabno in nedvomno najboljše morje s prijatelji. Pacuško kolonijo.

23. avgusta smo se udeleženci kolonije odpravili v Pacug, majhen zaliv v lasti Zveze Prijateljev mladine Slovenija. Po treh urah vožnje smo končno prispeli in se po skupinah namestili v svoje hišice. V njih smo bivali en teden in zares smo uživali. Prvi dan smo se kopali v morju, imeli plesni večer in se skupaj zabavali, precej podobnih pa je bilo tudi ostalih šest dni. Vsak dan smo imeli organizirane delavnice in veliko prostega časa za druženje. Dvakrat smo se odpravili v Piran, enkat z ladjico, drugič peš ter imeli predstave, tekmovanja, talente, različne tematske večere in še veliko več. Bilo je zares nepozabno in želim si, da bi lahko trajalo večno. Kljub temu pa je prišel na vrsto zadnji, najtežji dan in tako smo se 30. avgusta odpravili domov. Poslovila sem se od novih prijateljev in si obljubila, da bomo ostali v stikih ter še naprej krepili sklenjene prijateljske vezi.

To je bilo neverjetno morje, polno smeha, veselja, solz sreče, skratka dopust, ki ga nikoli ne bom pozabila. Še polepšali pa so ga prijatelji, s katerimi smo ustvarili čudovite spomine ter skupaj zapisali najlepši konec novemu poglavju. Poletju 2024.                                                                       

Arandjela Horvat, 9. b

 

Moj počitniški doživljaj

Zjutraj sem se zbudil in se spomnil, da gremo k moji botri v Avstrijo in tam bomo šli v živalski vrt.

Ko smo se odpravili, smo še morali iti na bencinsko črpalko. Po dveh urah vožnje smo prispeli. Tam smo se zbrali in se odpeljali proti živalskemu vrtu. Ko smo vstopili, je bilo veliko živali. Najbolj sem si zapomnil opice, ker mi je ena stala  na rami. Potem je bil mali poni in zraven njega male koze. Nedolgo zatem je že prihitela velika čreda nojev. Bila je tudi lama in dve kameli in še veliko drugih živali.

Na koncu niti ni bilo tako slabo. Naučil pa sem se, da opice niso tako neumne.

Nejc Krošel, 6. a

 

Moj počitniški doživljaj

 

Med počitnicami sem na začetku avgusta naletela na bolezen in morala iti v bolnico.

Bilo je jutro in namesto da bi se šla igrat s prijateljicama, sem ostala doma. Bila sem zelo slabotna, nisem imela energije in vse, kar sem pojedla in popila, sem izbruhala. Ležala sem na sedežni garnituri, ko mi je mama rekla, naj se uredim v kopalnici. Ko sem opravila in stopila iz tuš kabine, sem se čudno počutila in se skoraj onesvestila. Preden sem padla, mi je mama dala skodelico čaja, da sem ga popila, saj sem skoraj dehidrirala. Moja mami je nato hitro poklicala babico in skupaj smo odšle v bolnico, da so me dali na infuzijo. V bolnici sem preživela dva dni. Nekaj časa sem smela jesti lahko prebavljivo hrano.

Iz bolnice sem varno prišla domov. Zdravniki še zdaj ne vedo, kaj točno je bilo narobe z mano. Upam, da se ta stvar ne bo nikoli več ponovila.

Žana Hrovat, 6. a

 

Moj počitniški doživljaj

S sošolko Najo sva se med počitnicami odpravili v toplice. Tam sva se zelo zabavali, a nama prav vse ni šlo po načrtih.

Že po nekaj minutah po vstopu v toplice so naju prevzeli čudoviti tobogani vseh barv in oblik. Tudi v bazenih je bilo super, voda je bila prav primerno topla. Med zabavo je sledilo tudi kosilo. Ko sva pojedli, sva nadaljevali s spusti po toboganu. Vzeli sva blazini in ko sva hodili po stopnicah, se mi je pripetila lažja nesreča. Noga se mi je zataknila za ograjo in odrgnila sem si gleženj.

To mi je ostalo v spominu. In naučila sem se, da moram gledati pod noge, biti previdna in da ne smem preveč hiteti. Odrgnino mi je seveda oskrbel reševalec. In tako se je nadaljeval super dan v toplicah.

Lia Godec, 6. a