PUST
Ko pust napoči,
celo mesto pokonci skoči.
Saj to je tisti čas,
ko je vesela vsa vas.
Maske si nadenemo
in vse ljudi razveselimo.
Eno leto princeska, drugo hudiček,
tretje pa še Božiček.
Slastne krofe si privoščimo
in povorke se udeležimo.
S prijatelji se družiš
ter si sladkarije in denar prislužiš.
Ko je pust, se veliko zgodi,
zato po njem ognja ni treba več prižgati.
Po pustu napoči še valentinovo
in takrat rožice podarimo ali dobimo.
Naja Ripak, 6. a
PUSTNE MAŠKARE IN NJIHOVE POLOMIJE
Pustna maškara nam pozvoni
in si zaželi,
da kaj dobi.
Se nasmeje in zapoje,
da želi si pustne odeje.
Mama prinese odejo, polno sanj,
vanjo da krof sanj.
Maškara se zjoče,
ker lizalko hoče.
Lizalke pa ni,
zato še jočeš ti.
Mama denar za lizalko ji poda,
da v trgovino bi odšla,
maškara pa nazaj »prileti«,
ker v trgovini lizalke ni.
Mama se razjezi
in si zaželi,
da pred vrati maškare ni.
Jo podkupi,
z osmimi krofi se odkupi,
še pet evrov ji da,
maškara je srečna vsa.
In ko je maškara odšla,
je že pomlad prišla,
zato mama je žalostna bila,
ker krofov na pretek ima.
Ajša Korošec Vidovič, 7. b
PUST
Pust, pust, kje si pust?
Pusta ni, ker februarja še ni.
Pust prišel je že do nas,
ko maškara prosila je za čast.
Pust hrust, veselih je ust!
»Od hiše do hiše, od vrat do vrat
prinašamo srečo in z njo pomlad.«
To maškare so rekle,
ko prišle so do nas,
ker pust je zelo lep čas.
Pust hrust, veselih je ust!
Aja Kmetec, 7. b
PUSTNI ČAS
V našo vas je prišel pustni čas.
Do nas so prikorakali
in na vrata potrkali.
Mama vrata je odprla
in čarovnica se je zadrla:
»Ziba, zaba, na klovnu je brada!«
Klobuk na glavi,
meč je pravi.
To ni tat,
ampak pirat!
Polna vreča,
v roki palica bodeča,
na sebi kožuh ima,
to pravi kurent je, ki zna!
Nasmeh do ušes,
na glavi velika očala,
obleka pisana jo je izdala,
ker to klovnesa je prava!
Alja Sauer, 6. a
ZA PUSTA HRUSTA
Za pusta ne ostanejo prazna nobena usta,
v vsaki hiši nekdo krofe hrusta.
Kurentovi zvonci vsepovsod donijo,
vsak čaka, da pri njegovi hiši zazvonijo.
Pustno vzdušje v zraku prevladuje,
ni trgovine s kostumi, ki ne obratuje,
voz oračev vsa dvorišča obdeluje,
vsaka maškara po celi vasi potuje.
Barvitost vasi je skoraj pretirana,
vsaka celica na obrazu otroka je namaskirana.
Sladkarij v vsaki hiši je en kup,
sladkarij je toliko,
da še sladkosnede spravi v obup.
Če kdo hoče spati,
pa mu ne dovoli kurentov hrup.
Ko se karneval prične,
je to veselje sveta,
najlepša maškara nese domov krofov do neba.
Vsak kurent se v boj proti zimi poda.
Ko se zima konča,
je žalostna vsaka maškara.
Vsi vedo, da bo enako naslednjo zimo,
ko ji bodo maškare spet vklopile toplo klimo.
Andraž Korošec Vidovič, 7. b
